Tudi ta taborček na m.lošinju je za nami. Ponovno v znamenju lepega vremena in pozitivne energije. Ok, že res ,da smo prvi dan bili brez mrzle pijače, zato smo pa naslednje dni toliko bol znali ceniti vsako kockico ledu. V rahlo okrnjeni zasedbi kot prejšnja leta, smo se vseeno imeli fantastično, Premuda s svojo katedralo ob 12 uri vsako leto fascinira……, tudi tiste ,ki so imeli težave s svetilkami 
. Sledile so Masarine “školji” nasproti restavracije, lep zid,za nekatere rahlo prekratek. Medtem,ko smo se nekateri hladili v prijetnih 20 st. topli vodi, ga je en par raje potegnil še malo proti jugu novim lokacijam naproti. Juf, sem pozabil omeniti prijetno druščino kolegic (in kolegov) iz Osijeka, podrobnosti pustiimo domišljiji posameznika 
. Naš drugi fullday je začel z potopom na nam dobro znano razbitino Tihany, za ene tudi prvi wreck dive, v rahlo razburkanem morju nas je sprejela v kristalno čisti vodi kot že leta ne. Trilje, jastogi in ugorji, hja ,težko ji je bilo vseh preštet. Za nazaj pa še skok na zid na Malih Srakanah, poln škarpen, pa tudi kaki ugor se je najdel. Tudi tokrat ni šlo brez dodatne kapljice potu iz čela, saj nam je pri izstopu zadnjega potapljača popustilo sidro, fijuuu, za las tokrat. Za nazaj pa nam je pot kržala ena izmed top 10 luksuznih jadrnic sveta “Aglaia”, škoda izgubljati besede, google pove zadosti. Zadnji dan pa smo se odpravili na plič Mišnjak, idealna pozicija za zaključek tabora, globina do max 30m, sicer v rahlem toku, ampak se je izplačalo.
Kot ponavadi na dopustu, so tudi nam dnevi leteli. Kot že omenjeno na začetku , v taki druščini se človek ima fino vsako minuto, tudi če si se hotel dolgočasiti, te je hitro v roke primila najmlajša udeleženka tabora – Iris, ki je tudi skrbela za to, da ne bi slučajno kdo izmed nas zaspal in zamudil iti na potop. Da ne pozabim na našega lovca Finka,ki je kot obljubljeno ulovil nekaj za pod zob in razbil tisto monotonost čevapov na roštilju.
Tako na kratko za tiste ,ki ste bili doma na kavču.
