V soboto 17. novembra smo v sodelovanju z Morsko Biološko Postajo Piran odpravili v Luko Koper. Namen je bil, da pogledamo obraščenost na stebrih pomola ob tretjem bazenu in ocenimo število polipov (pritrjena življenjska faza meduz), ki živijo pritrjeni na ostrigah.

Spodaj si lahko preberete prispevek akcije,ki ga je spisal knjižničar MBP, g. Vlado Bernetič

Življenje na stebrih – raziskave morja in fotografska razstava morske favne

Raziskovanje biološke obrasti na pilotih – stebrih – Drugega pomola Luke Koper

Kontaktni prostor luškega področja z morjem je v luči biodiverzitete naravoslovcem gotovo zanimiv predvsem v tistih predelih akvatorija, kjer je vrstna pestrost največja. To so lahko navpične stene pomolov, površine okrog nosilnih stebrov obalne konstrukcije in podvodna obrast plavajočih objektov. Medtem, ko je pri slednjih obrast lahko omejena z različnimi antivegetativnimi premazi, se pri betoniranih konstrukcijah v morju organizmi razraščajo podobno kot drugje v naravnem okolju. Nekateri si naredijo bivalne niše tudi globlje v betonu – taki so npr. kamnovrti in druge školjke. Zanimive so tudi na obstoječo obrast sekundarno pritrjene populacije organizmov v različnih razvojnih ciklih, kot so npr. polipi nekaterih ožigalkarjev – predvsem klobučnjakov oz. predstavnikov meduz.

Prav luški klobučnjaški polipi so vzbudili v morsko-biološki raziskovalni sferi veliko pozornost, saj se tovrstne raziskave navezujejo tudi na izsledke ostalih svetovnih raziskovalcev – tako vzhodnih (Rusija) in daljnjevzhodnih (Japonska) kakor tudi ameriških (ZDA) in južnoameriških (Brazil, Argentina). Povezovalna oseba v mednarodni mreži raziskav je prof. dr. Alenka Malej katera skupaj s hrvaškimi in italijanskimi kolegi »nadzoruje« Tržaški zaliv kakor tudi Jadransko in širše Sredozemsko morje v danih možnostih. Morsko obrast v obalnem pasu raziskujejo morski biologi že od vsega začetka podvodnih aktivnosti pri nas, posebej v zadnjih desetih letih pa obračajo več pozornosti tudi na pojav možnosti naseljevanja polipov. Trije raziskovalci s pomočjo študentov naravoslovnih ved so posvetili tej dejavnosti – predvsem ob delu pod vodo – nad tisoč raziskovalnih ur v minulem desetletju. Šele leta 2009 so uspeli najti klobučnjaške polipe pritrjene kot sekundarna obrast a ostrigah. Marca 2010 se je začel izvajati redni program spremljanja tovrstne obrasti na petih določenih postajah. Posebej zahteven je bil dostop do stebrov drugega luškega pomola (Zgrajenega leta 1998 in razširjenega do leta 2004) predvsem zaradi carinskih formalnosti tako ob kopnem kakor tudi ob morskem pristopu – omejenem samo na določeni predel Luke oz. na označeni steber. Seveda je raziskovalce zanimalo kako je z ostalimi 574 stebri in ob razširjenem pregledu, se je pokazalo, da so polipi prisotni na skoraj vseh pregledanih stebrih. Ugotovili so tudi, da obstajajo sezonska nihanja populacije z viškom v poletnih mesecih. Tako ugotavljajo ponekod povprečno poleti celo do 27 polipov na cm2 . Razmnoževanje pa se v tej polipni razvojni fazi meduze – Uhatega klobučnjaka (Aurelia aurita) dogaja pozimi – predvsem novembra kjer lahko vsak polip iz segmentov – strobil sproži do 18 efir – osmerokrakih – nekaj desetink milimetra majhnih planktonskih diskov. Seveda lahko verjetnostni izračun pokaže enormno število (večkratnik 10 na deseto potenco) vseh možnih potomcev meduz tega akvatorija, vendar na srečo ribičev in kopalcev se razmnoževalni cikel teh organizmov iz različnih vzrokov le redkokdaj posreči. Tako se je od leta 2004 odkar izvaja MBP NIB redni dvomesečni monitoring s pomočjo zooplanktonske mreže ob oceanografski boji Vidi (cca 18 km JZ od Luke Koper) v vzorcih le redko našla kaka efira. Gotovo pa jih je bilo občasno dosti več v samem Koprskem zalivu v bližini Luke. Hrvaški raziskovalci so npr. lani našli polipe tudi med obrastjo naftnih oz. plinskih vrtalnih ploščadi – pod t.im. platformami – sredi odprtega morja kakor tudi v splitski luki. Zgodba o »obraslih pilotih« se kar nadaljuje. Tako se je minuli mesec (v soboto 17. novembra) v prostorih društva Potapljačev Luke Koper zbralo dvanajst izkušenih potapljačev (PLK, Oceanik in Aquarium Piran) pod strokovnim vodstvom prof dr Malej Alenke in dr Tjaše Kogovšek z MBP NIB Piran s ciljem istočasno vzorčevati obrast na izbranih segmentih stebrov Drugega pomola Luke Koper. Po zaključenem postopku carinskih in varnostnih zahtev se je kolona treh vozil z raziskovalci in potapljači premaknila. Konkretne priprave na potop in vzorčevanje so potekale na samem začetku drugega pomola. Tihomir Makovec, projektni sodelavec in vodja potapljaške baze MBP NIB je vsem prisotnim obrazložil postopek, jih opremil s podvodnimi tablicami s pisalom in vzorčevalnimi pripomočki ter jih napotil po skupinah v tri segmente oz. v bazene vzdolž Drugega pomola. Vzorčevali so torej istočasno – tako glede na lego, kakor tudi v globino – od površine in navzdol po stebrih – ponekod skoraj do dna pri 18 m pod morsko gladino oz. pod premogovnim terminalom. Janez Forte, dipl, biol. in dr Tjaša Kogovšek sta poskrbela za podvodno videodokumentacijo kolikor je skaljena voda to dopuščala. Po času trajanja avtonomije respiratorjev oz. jeklenk s stisnjenim zrakom – torej dobre pol ure ob zahtevnem delu – se je potapljaška akcija zaključila ob zbiranju vzorcev. Slednje so sestavljale pretežno ostrige snete s točno določene površine podvodnega dela stebra pripravljene za nadaljnjo analizo v laboratoriju.

Pestrost obrasti oz. življenja na luških pomolih, baražah in stebrih so v preteklosti dobro dokumentirali npr. že od leta ustanovitve PLK – Potapljači luke Koper, pred leti je v Letnem poročilu Luke sodeloval tudi mojster podvodne fotografije Marjan Richter in drugi. Zanimivo je tudi, da je bil strokovni vodja prve Potapljaške sekcije Športnega društva Luke v letu 1974 Radovan Planinc, dipl inž kemije, takratni kemik na Morski biološki postaji – kar pomeni da ima PLK že osemintrideset-letno tradicijo – temu jubileju se torej pridružuje tudi Morska biološka postaja Piran s članstvom potapljaškega inštruktorja Tihomirja Makovca v tem društvu. Slednji se je izkazal tudi kot dober podvodni fotograf. V četrtek 20. decembra bo namreč predstavil s pomočjo Zavoda terra Viva, MBP NIB Piran in Sklada Živeti s pristaniščem Luke Koper DD svojo tretjo avtorsko fotografsko razstavo z naslovom »Življenje na stebrih« v prostorih Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru. * (op.) Vabljeni.

V.B. ( Vlado Bernetič)

Tukaj si lahko ogledate tudi slike omenjenega dogodka, ki jih je prispeval Boris Vuga.

November – Sodelovanje pri štetju meduz 2012